Česa nas jegulje lahko naučijo o našem planetu?
Leta 2026 je začetek izvajanja sinergijskega projekta Evropskega raziskovalnega sveta z naslovom Planetary Eel (daljši naslov Planetarna antropologija in skrb za medvrstne povezave: Politična ontologija odnosov med ljudmi in jeguljami / Planetary Anthropology and Interspecies Nurture: A Political Ontology of Human-Eel Relations), katerega vodje so izr. prof. Vanessa Grotti in prof. Marc Brightman (Univerza v Bolonji), izr. prof. Tomatoa Bambridge CNRS (Centre National de la Recherche Scientifique) iz Pariza in izr. prof. Stanislav Roudavski (Univerza v Melbournu). Sodelujoča raziskovalka pri projektu je doc. dr. Nataša Gregorič Bon z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ZRC SAZU.
Na fotografiji: reka Vjosa, ki izvira v Epiru na severozahodu Grčije, teče skozi južno Albanijo in se izliva v Jadransko morje, v njej pa živijo jegulje.
Kaj nam jegulje lahko povedo o našem planetu in vsemu, kar ga ogroža? Marsikaj, saj so zaradi spreminjanja življenjskega prostora po meri človeka in kapitala ena najbolj ogroženih živalskih vrst. T. i. angvilidnim jeguljam po življenju strežejo izsuševanje mokrišč in gradnja hidroelektrarn, ki so ovira na njihovi selitveni poti. »Skozi tisočletja so bila izsuševanja in gradnja kanalov orodja imperijev za nadzor nad rekami in mokrišči ter njihovimi človeškimi in nečloveškimi prebivalci. Upadanje jegulj sledi zgodovini človeške neenakosti in kolonializma ter izključevanju marginalnih skupnosti in nenazadnje ignoriranju zgodovine narave,« opozarja Nataša Gregorič Bon. V zadnjem stoletju pa se je populacija jegulj drastično zmanjšala, zato se je skladno z zakonom ponudbe in povpraševanja tudi njihova cena zvišala – gre za eno od vrst, s katerimi se največ trguje.
Projekt Planetary Eel združuje raziskovalce številnih profilov, od antropologov do oblikovalcev večvrstnih povezav, biologov in pravnikov, saj lahko le multidisciplinarni pogled razišče, kako okoljske spremembe, komercialni ribolov, akvakultura in trgovina lahko vplivajo na življenja jegulj in ljudi skupaj, je prepričana Gregorič Bon.
Pasti za jegulje, obrežje reke Vjose
Cilj projekta Planetary Eel je raziskati človekov odnos do narave skozi prizmo jegulj in poskusiti ustvariti okolje, v katerem bomo lahko preživeli ljudje, živali in tudi druga bitja. Praviloma v okoljih, kjer se slabo godi nečloveškim vrstam, tudi ljudje ne živijo dobro, zato velja posvetiti pozornost ljudem in neljudem, jegulje pa so pri tem lahko kazalnik onesnaženosti okolja oziroma kažipot za spremembe na bolje. Poslanstvo projekta je torej zasnovati prostore za medvrstno povezovanje, ki bodo omogočali trajnostno sobivanje in pravičnost za več vrst.