Novi doktorji znanosti 2023

Na današnjem tradicionalnem novoletnem sprejemu smo na ZRC SAZU pozdravili nove doktorice in doktorje znanosti, ki so v letu 2023 (in eden 2022) uspešno zagovarjali svojo doktorsko disertacijo. Naj na kratko predstavimo njihovo raziskovalno delo in jim zaželimo veliko raziskovalnih uspehov.

Jaka Banfi je v doktorski disertaciji z naslovom Klientela celjskih grofov raziskal razvoj klientelne baze (zlasti vazale) in dvorno-teritorialno upravo celjskih grofov ter ju analiziral. Ukvarja se s srednjeveško zgodovino, prvenstveno družbeno, politično in upravno zgodovino. Težišče njegovega raziskovanja je današnji slovenski prostor v visokem in poznem srednjem veku. Poleg tega se ukvarja tudi s pomožnimi zgodovinskimi vedami, predvsem paleografijo in diplomatiko. Zaposlen je pri Narodnem muzeju Slovenije.

Nina Caf se ukvarja s palinološkimi raziskavami jezerskih sedimentov. V okviru doktorske naloge z naslovom Paleoekološka rekonstrukcija vpliva človeka na holocenske spremembe okolja na območju Julijskih Alp, Slovenija je preučevala spreminjanje kvartarne vegetacije na območju Julijskih Alp. Zanimalo jo je, kateri so dejavniki, ki so vplivali na spremembe, predvsem kakšen je bil vpliv človeka na vegetacijo.

Manca Černivec se pri raziskovalnem delu posveča raziskovanju normativnosti v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku in pravopisni problematiki, s katero se srečuje v Pravopisni sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ob pripravi pravopisnih pravil in pravopisnega slovarja. Njena doktorska disertacija z naslovom Normativnost v enojezičnih splošnih razlagalnih slovarjih se osredinja na normativno vlogo splošnih razlagalnih slovarjev. Temeljni izhodišči monografije sta povezani z vsebino in prikazom normativne informacije: kaj opredeljuje normativno informacijo in kako je ta posredovana uporabniku slovarskih priročnikov knjižnega jezika.

Dejan Gabrovšek se ukvarja s skladnjo slovenske večstavčne povedi in z leksikografijo. Sodeluje pri eSSKJ, Šolskem slovarju in Sprotnem slovarju. V doktorski disertaciji z naslovom Slovenska zložena poved z vidika stopenj odvisnosti je raziskal merila za podrednost in prirednost ter na njihovi podlagi s pomočjo korpusnega gradiva raziskal sistem slovenske večstavčne povedi.

Maja Gostič je študirala psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je letos tudi doktorirala. V doktorski disertaciji z naslovom Konceptualizacija intimnosti v zvezah na daljavo se je posvečala konceptu intimnosti v zvezah na daljavo v družbah pozne moderne, v svojem raziskovanju pa prepleta tematike psihologije in migracij. Osredotoča se predvsem na prisilne migracije in psihosocialno podporo ranljivim skupinam. Na različnih programih poučuje področja stereotipov, predsodkov in stigme, pokriva družboslovno metodologijo in izvaja psihoedukativne delavnice na temo duševnega zdravja. Je članica strokovne delovne skupine za delo z begunci in begunkami pod okriljem Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.

Adrijan Košir je geolog, ukvarja s sedimentologijo in geobiologijo karbonatov. Na ZRC SAZU sodi med veterane: v treh desetletjih dela na Paleontološkem inštitutu je med drugim raziskoval stratigrafijo in paleoekologijo mezozojskih in paleogenskih karbonatnih platform v Dinaridih ter procese in produkte koreninske biomineralizacije v recentnih tleh v mediteranskem prostoru ter v paleotleh v Sloveniji, Franciji, Španiji in na Bahamih. Na prelomu tisočletja je precej časa posvetil raziskavam in poljudnim predstavitvam prvega slovenskega najdišča dinozavrov pri Kozini. Leta 2022 je na Univerzi v Cardiffu (VB) zagovarjal doktorsko nalogo z naslovom Calcium carbonate biomineralisation in plant roots and the rhizosphere: processes, products and the fossil record.

Erik Logar je v doktorski nalogi z naslovom Znamčenje območij kot pristop k razvoju podeželja v Sloveniji proučeval proces znamčenja kot pristop za spodbujanje razvoja podeželskih območij v Sloveniji. Znamčenje obravnava kot prostorski pojav, saj ga opazuje in vrednoti njegovo součinkovanje z območjem. V raziskavi je z vidika vzrokov in učinkov proučeval prostorske vzorce in pokrajinske značilnosti znamčenja območij. Raziskava temelji na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih raziskav. Rezultati so pokazali, da se procesi znamčenja razvijajo v tesni soodvisnosti od družbenogospodarskih, strukturnih in organizacijskih lastnosti podeželskih območij. Doktorska naloga je osvetlila tudi posebnosti, ki odstopajo od teoretskih predpostavk: najbolj presenetljivo je to, da namesto prostorsko uravnoteženega razvoja procesi znamčenja spodbujajo nastanek razvojnih razlik med območji in zavirajo skladen teritorialni razvoj v državi.

Nik Lupše je v doktorskem delu z naslovom Transcriptomics and developmental plasticity of sensory systems in fishes raziskoval molekularno ozadje, gensko regulacijo in dinamičnost ribjega vida, s posebnim fokusom na globokomorskih ribah ter afriških, v kraterskih jezerih živečih, ostrižnikih. Izsledki raziskav so pokazali unikatne, na razvojni stadij vezane vzorce genskega izražanja prebivalcev teh ekstremnih habitatov ter jih umestili v širši filogenetski kontekst, vse z namenom boljšega razumevanja razvoja ter plastičnosti primarnega čutnega sistema številnih vretenčarskih skupin.

Astrid Švara kot članica utečene ekipe skupaj s tujimi raziskovalci raziskuje in preučuje jame kontaktnega krasa, kjer s pomočjo relativnih in absolutnih datacijskih metod ugotavlja kronologijo speleogeneze in sedimentacije jamskih sistemov. S svojim geološkim znanjem aktivno sodeluje pri številnih projektih, kjer pregleduje jame, analizira sedimente ter geološko kartira manjša območja. V sklopu njene doktorske disertacije z naslovom Morphogenesis of the Postojna Basin karst periphery je raziskovala geomorfološki, speleološki in sedimentološki razvoj kontaktnega krasa Postojnske kotline v tesni povezavi s tektonsko induciranimi premiki zadnjih sedem milijonov let. Poleg geomorfološkega kartiranja, pregleda jam ter sedimentološkega vzorčenja je sodelovala pri geofizikalnih raziskavah in uporabljala številne datacijske metode, katere je aplicirala v svoji disertaciji.

Lara Valentič je v doktorskem delu z naslovom Microplastic in Karst Ecosystems and their impact on drinking water quality raziskovala onesnaženja kraških ekosistemov z mikroplastiko in njen vpliv na kakovost pitne vode. V okviru raziskave so želeli določiti vire onesnaženja z mikroplastiko v ranljivih kraških okoljih ter razviti napreden protokol in celostni pristop, ki vključuje vzorčenje, analizo, določanje transportnih poti mikroplastike, predvsem pa ozaveščanje o onesnaženosti z mikroplastiko na krasu. To je ena izmed prvih celostnih raziskav mikroplastike v kraškem okolju, kjer so obsežna vzorčenja potekala v obdobju enega leta v različnih kraških habitatih. Raziskava je poleg zanimivih ugotovitev odprla številna nova vprašanja in izpostavila nekatere omejitve. Nezanemarljivo pa je dejstvo, da je mikroplastika prisotna v različnih kraških habitatih, da je v kraškem okolju zelo razširjena in da je naša nujna naloga omejiti proizvodnjo in izpostavljenost plastiki zaradi zelo zapletenih povratnih mehanizmov, ki lahko vplivajo na celoten ekosistem.

Marisa Žele se raziskovalno ukvarja s tem, kako so določene ideje povezane z njihovimi zgodovinskimi in epistemološkimi pogoji, teme, ki jih raziskuje, pa se mnogokrat dotikajo okvirja interdisciplinarnih raziskav. Njena glavna področja zanimanja so epistemologija srednjeveškega in novoveškega obdobja, zgodovina idej, poststrukturalizem in teoretska psihoanaliza. Njena doktorska disertacija Genealogija ideje konca sveta med eshatologijo in antropocentričnim pričakovanjem, za katero je bila nagrajena z oceno summa cum laude, je poskus tvorjenja genealogije ideje konca sveta, ki se ji nameni slediti od njene pojavitve v srednjeveški krščanski eshatologiji do sodobnega problema konca in njegove povezave s problemom antropocentrizma.