Prebojni projekti na ZRC SAZU
S 1. julijem se je na ZRC SAZU začelo vlagati denarna sredstva v dvoje novih projektov, ki so bili na posebnem internem razpisu prepoznani kot prebojni ter jim bo namenjeno financiranje iz razvojnega stebra Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije RS.
Kot edini javni znanstvenoraziskovalni zavod se je ZRC SAZU odločil izpeljati razporeditev dodatnih sredstev z internim razpisom in mednarodno evalvacijo, ki bi dal prednost najboljšim. Tako je bil 17. marca letos objavljen razpis, na katerega je prišlo 6 vlog. Prijaviteljice in prijavitelji so morali med drugim ugoditi tudi pogojema, da se mora projekt izvajati v sodelovanju s kolegicami ali kolegi zunaj ZRC SAZU (lahko iz Slovenije ali tujine) ter da morata biti vanj vključena vsaj dva inštituta ZRC SAZU. Vseh 6 vlog je nato šlo v ocenjevanje tujim ocenjevalkam oziroma ocenjevalcem, vsaka po dvema. Po evalvaciji tujih izvedenk oziroma izvedencev, ki jih je ZRC SAZU sam poiskal in njihovo delo tudi primerno denarno ovrednotil (po vzoru postopkov ARIS) je sledila predstavitev interni javnosti in Delovni skupini za izbor prebojnih projektov, sestavljeno iz 6 članov in članic. Izmed njih je bil samo en raziskovalec ZRC SAZU, ki ni bil zaposlen na nobenem od inštitutov, katerih raziskovalci so prijavili prebojne projekte.
Interna predstavitev projektov z ocenjevanjem je potekala 9. junija v Prešernovi dvorani (na fotografiji: delovna skupina), nekaj dni zatem pa so se članice in člani delovne skupine vnovič sešli in izbrali dva predloga, ki sta izkazala posebno odličnost in prebojnost. Prav tako so za vsak projektni predlog oblikovali skupno (usklajeno) oceno, sestavljeno iz ocene tujih ocenjevalcev in oceno nastopa predstavitve ter prepričljivosti vodje projekta pri odgovarjanju na vprašanja (za prvi del je vsak imel na voljo 10 minut, na vprašanja pa je odgovarjal po 17 minut).
Sklep delovne skupine glede izbranih in neizbranih projektnih predlog je bil posredovan v obravnavo in potrditev na Znanstveni svet ZRC SAZU in Upravni odbor ZRC SAZU. Oba organa sta potrdila odločitev, da se sredstva nameni dvema izbranima projektoma, in sicer
Katarina Mohar: Raziskovalne metode prihodnosti za preučevanje preteklosti. Uporaba generativnih slikovnih modelov za humanistiko (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta in Filozofski inštitut)
Simona Kralj Fišer: Spolno specifični materinski učinki: metodološke in podatkovne osnove za raziskovanje ekstremne spolne velikostne dvoličnosti (Biološki inštitut Jovana Hadžija in Inštitut za raziskovanje krasa)
Raznolikost izbranih (umetna inteligenca, spolna dvoličnost) in neizbranih (permafrost krasa, udornice kot arhiv paleookoljskih zapisovproti-arhiviranje balkanske poti, zgodovina v luči avtografskih dokumentov) projektov lepo pokaže, kako široko pahljačo družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih ved pokriva ZRC SAZU. Upati je, da se bo takšen način izbora prebojnih projektov, ki je bil tokrat izveden poskusno, ohranil tudi v prihodnosti in se obdržal kot model dobre prakse ter orodje za spodbujanje znanstvene odličnosti. Med cilji izbranega prebojnega projekta, ki jim morajo raziskovalci zadostiti, sta namreč prijava na ERC ter 3 odlične objave znanstvenih članov v revijah z mednarodno prepoznavnostjo oziroma dovolj visokim faktorjem.