Novoletni sprejem novih doktorjev znanosti

... letos nekoliko drugače
Datum objave: 14. december 2021

Čeprav (tudi) letošnji tradicionalni novoletni sprejem ni bil izpeljan v obliki, kot bi si jo vsi želeli, pa smo novim doktoricam in doktorjem znanosti vseeno nazdravili na daljavo. V nadaljevanju jih na kratko predstavljamo in jim želimo vse dobro na njihovi raziskovalni poti!

 

Tim Cifer

Tim Cifer

Področje njegovih raziskav so radiolariji – morske planktonske praživali, ki obstajajo že več kot 500 milijonov let.V okviru doktorske disertacije je proučeval fosilne radiolarije iz obdobja spodnje jure. V zelo raznolikih združbah iz Severnih Apneniških Alp je določil 74 rodov in 200 vrst. Opisal je 2 nova rodova in 14 novih vrst. Po spremembah v relativni pogostnosti različnih vrst je sklepal na spremembe v okolju, s primerjavo z drugimi nahajališči na svetu pa je določil paleogeografsko razširjenost posameznih taksonov.

 

Matjaž Grahornik

Se na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU raziskovalno ukvarja predvsem z zemljiškoposestnoGrahornik in socialno podobo (Spodnje) Štajerske med 16. in 18. stoletjem. V disertaciji z naslovom Genealogija rodbine Herberstein s posebnim poudarkom na spodnještajerskih vejah se je posvetil genealogiji ene najznamenitejših izvorno štajerskih plemiških rodbin. Herbersteini pripadajo staremu plemstvu, saj so v virih izpričani od konca 13. stoletja. Zaradi široko razvejenega družinskega drevesa ter obsežnosti in razpršenosti arhivskega gradiva so bili do sedaj pretežno deležni parcialnih (genealoških) raziskav, ki so deloma pomanjkljive oziroma netočne. Z disertacijo je skušal to odpraviti.

 

Urša Kanjir

KanjirNjeni raziskovalni interesi se v grobem osredotočajo na obdelavo satelitskih posnetkov za pridobitev izbranih prostorskih podatkov za potrebe različnih aplikacij. Natančneje se raziskovalno ukvarja z analizami časovnih vrst, objektno klasifikacijo ter zaznavanjem sprememb iz satelitskih posnetkov skozi čas. V doktorski nalogi se je ukvarjala s samodejnim odkrivanjem majhnih plovil iz optičnih satelitskih posnetkov in zaznavanjem širjenja begunskih taborišč, oboje v interdisciplinarni povezavi z migracijami.

 

 

Daša LičenLičen

Je sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske univerze uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Kulturna društva v Trstu kot prizorišča identifikacijskih procesov tržaškega prebivalstva (1848–1914). Nedavno je bila nominirana tudi za priznanje Filozofske fakultete za najboljšo doktorsko disertacijo na področju humanistike in družboslovja.

 

Duša Race

Se raziskovalno udejanja na področju leksikologije in leksikografije, ukvarja se zvrstnostjo slovenskega jezika, zlasti z vidika slovarskega označevanja v splošnih razlagalnih slovarjih. Njeno osrednje delo je redakcija slovarskih sestavkov za tretjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). RacePosveča se problematiki sodobnega prikaza slovarskih vsebin na spletu za različne uporabnike in sodeluje pri urejanju slovarjev za spletne izdaje na portalu Fran in Franček. Doktorirala je z disertacijo Pogovorni jezik: Vrste in položaji. V njej pogovorni jezik opiše z vidika treh jezikoslovnih usmeritev – in sicer jezikovnosistemske, sociolingvistične usmeritve in z vidika diskurzivne analize – ter primerjalno z obravnavami pogovornega jezika v slovenskem, slovaškem, hrvaškem in delno angleškem jezikoslovju. Iz teoretičnega opisa izpelje dejavnike pogovornega jezika, ki vplivajo na njegove različne pojavne oblike. Praktično-analitični del naloge predstavlja analiza pogovorne leksike in načina njenega uslovarjanja v sedmih temeljnih slovenskih slovarjih in prinaša smernice za nadaljnjo vključevanje pogovorne leksike v slovarje ter njeno označevanje.

 

Jure Tičar

Je naziv doktorja znanosti pridobil z disertacijo z naslovom TičarOnesnaženost kraških jam v izbranih slovenskih pokrajinah: preučitev vplivnih prostorskih dejavnikov ter načrt prednostne sanacije. Kraške jame so naravne vrednote državnega pomena in so bile predvsem v preteklosti uporabljene kot priročen kraj za odlaganje odpadkov. Raziskava, ki se opira na podatke Katastra jam, kot prva na svetu opredeljuje in raziskuje onesnaženost jam na ravni pokrajin in države. V nadaljevanju predstavlja povezanost med onesnaženostjo jam ter vplivnimi prostorskimi dejavniki. Njeno aplikativno vrednost pa povečuje razvoj metodologije za obdelavo arhivskih podatkov, modela za napovedovanje onesnaženosti jam ter modela za prednostno sanacijo onesnaženih jam.

 

Urška Vranjek Ošlak

VranjekJe zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, kjer sodeluje pri pripravi novega pravopisnega slovarja ePravopis. Je članica uredniškega odbora spletne Jezikovne svetovalnice, v kateri odgovarjajo na jezikovna vprašanja uporabnikov slovenščine. Raziskovalno se ukvarja z besedotvorjem, prevzemanjem in značilnostmi spletnega jezika. V letu 2021 je zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Soodvisnost leksike in besedilotvorja na primeru kolesarskih besedil.