Novi doktorji znanosti 2022

Na včerajšnjem tradicionalnem novoletnem sprejemu smo na ZRC SAZU pozdravili nove doktorice in doktorje znanosti, ki so v letu 2022 uspešno zagovarjali svojo doktorsko disertacijo. Naj jih na kratko predstavimo in jim zaželimo vse dobro na njihovi raziskovalni poti.

Tina Berden

Je zaposlena kot asistentka z doktoratom na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Ukvarja se z rimsko dobo, s poudarkom na proučevanju drobnih najdb. Glavne teme njenih raziskav so širjenje rimske države na območje jugovzhodnih Alp in Panonske nižine, analiza trgovskih poti med Italijo, jugovzhodno alpskim prostorom in Panonsko nižino, regionalna lončarska produkcija ter rimska grobišča. Septembra 2022 je na Podiplomski šoli ZRC SAZU na programu Primerjalnih študij idej in kultur, modul Tisočletja med Jadranom in Podonavjem, uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Navport (Vrhnika): arheološko najdišče Kočevarjev vrt, ki je nastala pod mentorstvom izr. prof. dr. Jane Horvat. Disertacija predstavlja rezultate analize oblik in kronologije rimske keramike z arheoloških izkopavanj na območju Kočevarjevega vrta, ki je bil del rimske vasi Navport (današnja Vrhnika), ene najstarejših rimskih naselbin na območju današnje Slovenije.

Maruša Goluža

Je sodelavka Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, kjer sodeluje v različnih temeljnih in aplikativnih projektih s področij prometnega in prostorskega načrtovanja ter preobrazbe mest. Naziv doktorice znanosti je pridobila z disertacijo z naslovom Konflikti pri umeščanju prometne infrastrukture v prostor v Sloveniji. V njej je obravnavala splošne teoretične pristope za doseganje legitimnosti v procesih odločanja in za reševanje konfliktov v prostorskem načrtovanju. V praktično-analitičnem delu raziskave je predstavila dva primera umeščanja cestne infrastrukture v prostor v Sloveniji. Primerjala je omrežja akterjev, vzroke za konflikte, delovanje akterjev in njihovo argumentiranje interesov ter pristope, ki so bili v praksi uporabljeni za reševanje konfliktov. Doktorska disertacija na koncu prinaša smernice za bolj učinkovito reševanje konfliktov v prostorskem načrtovanju in predloge za dopolnitev zakonodaje, ki ureja postopke priprave prostorskih načrtov.

Anja Iskra

Je umetnostna zgodovinarka, ki se v svojih raziskavah osredotoča predvsem na vprašanja odnosa med umetnostjo in politiko. V svoji doktorski disertaciji je proučevala nemško nacionalsocialistično kulturno politiko na okupiranem slovenskem Štajerskem, zlasti likovno umetnost v Mariboru v letih 1941–1945 in nemške zaplembe umetnin ter drugih predmetov kulturne dediščine na Spodnjem Štajerskem v času nemške okupacije.

Blaž Kogovšek

Raziskuje hidrogeologijo krasa tako v Sloveniji kot po svetu. Doktorsko disertacijo je uspešno zagovarjal februarja 2022, njen namen pa je opisati in izboljšati nezadostno poznavanje procesov napajanja, ki pomembno vplivajo na pretok in prenos snovi v kraških vodonosnikih ter s tem tudi na količino in kakovost kraških vodnih virov v različnih hidroloških razmerah. Uporabljene terenske metode in analize je implementiral na študijskem območju kraškega vodonosnika v zaledju kraških izvirov Malenščice in Unice na južnem obrobju Planinskega polja. Poleg znanstvenih izsledkov so rezultati doktorske disertacije pomembni tudi pri načrtovanju rabe in varovanja kraškega vodonosnika v zaledju obeh izvirov.

Vesna Krmelj

Njen raziskovalni izziv je posameznik kot os kulture in njene zgodovine. V disertaciji z naslovom Korespondenca Franceta Steleta kot vir in izhodišče za umetnostnozgodovinsko interpretacijo in zgodovino umetnostne zgodovine na Slovenskem je raziskala epistolarij umetnostnega zgodovinarja, konservatorja, profesorja in akademika Franceta Steleta, avtorja prvega umetnostnozgodovinskega pregleda slovenske umetnosti in enega največjih poznavalcev stroke v srednjeevropskem prostoru. Stele je svoj obsežni pisemski arhiv, v katerem so ohranjena njegova prejeta pisma med letoma 1901 in 1971, zapustil Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Steletov epistolarij obsega več kot 12.000 pisem, ki mu jih je napisalo okrog 2.300 korespondentov v osemnajstih jezikih, in sodi med večje tovrstne zbirke v Sloveniji. Raziskava epistolarija se ne osredotoča le na »pisma« in avtorje pisem v ožjem smislu, temveč območje razumevanja razširi na epistolarno produkcijo in recepcijo, na družbene in zgodovinske okoliščine pisanja, potovanja in branja pisma.

Liza Stančič

Se na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU ukvarja z analizo satelitskih posnetkov za kartiranje in spremljanje sprememb na Zemljinem površju. V okviru doktorata je razvila metodo za podpikselsko opazovanje odlaganja plavin v rekah. Poleg tega jo zanimajo tudi ekosistemske storitve rečnih in gozdnih okolij, upravljanje z naravnimi viri, invazivne rastlinske vrste, GIS in meddisciplinarne raziskave predvsem v povezavi z antropologijo in geografijo.

Lovel Kukuljan

Je uspešno zagovarjal diertacijo z naslovom CO₂ Dynamics and dissolutional Processes in the Karst Vadose Zone.

Eva Turk

Je uspešno zagovarjala disertacijo z naslovom Biogeografija, makroevolucijski vzorci in populacijska genetika pri pajkih zlatih mrežarjih (Nephilidae).