Generacije znanosti 2026

Prireditev Generacije znanosti, na kateri vsako leto podelimo priznanja najboljšim raziskovalkam in raziskovalcem ter drugim, bo letos potekala 17. aprila. Ob 11. uri bo v Atriju ZRC predavanje prof. dr. Marie Todorove, nove častne članice ZRC SAZU. Ob 19.30 bomo že dvaintridesetič podelili priznanja in nagrade ZRC SAZU ter se srečali z nagrajenkami in nagrajencem na družabnem sprejemu. Spodaj objavljamo seznam dobitnic in dobitnika priznanj ter jim iskreno čestitamo.

Prof. dr. Maria Todorova, častna članica ZRC SAZU

Prof. dr. Maria Todorova je zaslužna profesorica Univerze Illinoisa v Urbani-Champaignu ter ena najvidnejših sodobnih svetovnih zgodovinark in teoretičark. V mednarodnem merilu se je uveljavila predvsem z monografijo Imagining the Balkans, v kateri analizira vsaj stoletje stare zahodne stereotipe o Balkanu, ki imajo daljnosežne politične in družbene posledice. Delo je pomembno vplivalo na razumevanje drugosti v Evropi, tudi v času vojn na področju nekdanje Jugoslavije. Slovenski prevod njene monografije je izšel leta 2001. Prof. dr. Todorova je objavila tudi številne druge pomembne monografije in zbornike o nacionalizmu, socializmu, spominu in nostalgiji ter postsocializmu.

Svoje profesionalno življenje je začela s študijem zgodovine in angleščine na univerzi v Sofiji, kjer je leta 1977 doktorirala. Predavala je na številnih uglednih univerzah po svetu ter prejela vrsto mednarodnih nagrad, štipendij in častnih doktoratov. Njeno raziskovalno delo temelji na različnih zgodovinopisnih pristopih in ponuja izvirne poglede na Balkan in jugovzhodno Evropo, ki ju obravnava kot enakovreden prostor znanja. Zaradi izjemnega znanja in kritičnega mišljenja, predvsem pa zaradi nesebične podpore mlajšim raziskovalcem – med njimi je tudi več raziskovalcev z ZRC SAZU – se je Komisija za nagrade in priznanja odločila, da prof. dr. Marii Todorovi podeli naziv častna članica ZRC SAZU.
 

Dr. Radivoj Riha, zaslužni raziskovalec ZRC SAZU

Redko se zgodi, da en sam človek v sebi uteleša sposobnosti vrhunskega raziskovalca, predanega pedagoga, natančnega prevajalca, koordinatorja in angažiranega javnega intelektualca – a dr. Radivoj Riha v sebi pooseblja prav vse naštete vloge. Svojo poklicno pot je začel leta 1980 na Inštitutu za marksistične študije in skupaj s sodelavci postavil temelje Znanstvenoraziskovalnemu centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ustanovi, ki ji je ostal zvest vse življenje. Od leta 1987 je vodil Filozofski inštitut, mu dal novo ime, vsebino in ga vzpostavil kot osrednje raziskovalno središče za filozofijo v Sloveniji.

Kot filozof se je v mednarodnih krogih uveljavil predvsem z izvirnim povezovanjem Kanta, sodobne francoske teorije in psihoanalize. Pomembno je zaznamoval tudi recepcijo Alaina Badiouja in razvoj filozofsko-psihoanalitskega raziskovanja. Njegovo delo vključuje vrhunske prevode Kantovih temeljnih del ter prelomno študijo Kant in drugi kopernikanski obrat v filozofiji, za katero je prejel tudi nagrado ARRS.

Poleg raziskovalnega dela se je odlikoval kot predan pedagog; bil je med ustanovitelji in pobudniki podiplomskega študija na ZRC SAZU. Njegove pobude so bile ključne tudi pri profiliranju znanstvene revije Filozofski vestnik. Kot dolgoletni predstojnik Filozofskega inštituta je zvesto zagovarjal filozofijo kot temeljno humanistično, četudi v očeh dela sodobnega sveta »nekoristno« disciplino, ki prav zato odstira pogled na nove načine razumevanja človeškega delovanja.
 

Dr. Tanja Petrović, zlati znak ZRC SAZU

Kot izjemna raziskovalka je dr. Tanja Petrović s svojim delom vtisnila neizbrisen pečat na področju antropologije, jezikoslovja in spominskih študij, in to ne le v slovenskem, temveč tudi v širšem postsocialističnem in mednarodnem raziskovalnem prostoru. Njene raziskave osvetljujejo družbene spremembe po razpadu Jugoslavije in se osredinjajo predvsem na vlogo kulture, spomina in identitete pri oblikovanju novih kolektivnih in individualnih pripadnosti. S svežimi, pogosto provokativnimi pristopi odpira spregledane teme in se podaja po sledeh kompleksnih procesov postsocialističnih družb.

Njena dela spadajo med temeljne študije na presečišču antropologije in spominskih študij, zato se nanjo sklicujejo kolegice in kolegi doma in v mednarodnem prostoru. V njenem opusu posebej izstopa monografija Utopija uniforme, ki je izvorno izšla pri založbi Duke University Press, lani pa v slovenskem prevodu tudi pri Založbi ZRC. Raziskovalno odličnost Tanje Petrović potrjujejo tudi številne prestižne mednarodne štipendije, uredniško delo v uglednih revijah ter souredništvo znanstvenih zbirk. Poleg raziskovanja se posveča tudi pedagoškemu delu, je predana mentorica mladim raziskovalkam in raziskovalcem ter neutrudna predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. 
 

Dr. Špela Čonč, srebrni znak ZRC SAZU

Dr. Špela Čonč je geografinja, ki je po študiju geografije na Univerzi v Ljubljani leta 2018 magistrirala z nagrajeno nalogo s področja geodiverzitete, nato pa se kot mlada raziskovalka na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU vključila v interdisciplinarno raziskovanje povezav med geodiverziteto in biodiverziteto ter varstvom narave. V času doktorskega študija varstva naravne dediščine je razvila izviren raziskovalni pristop, ki združuje geomorfologijo, ekologijo in geoinformatiko.

Njena doktorska disertacija o vplivu reliefnih in mikroreliefnih oblik na rabo prostora evrazijskega risa in evropske divje mačke temelji na uporabi visokoločljivostnih lidarskih podatkov, analiz GIS in telemetrije GPS ter predstavlja metodološki preboj v prostorski ekologiji velikih zveri. Rezultati imajo pomembno znanstveno in praktično vrednost na področju varstva narave, prostorskega načrtovanja in upravljanja habitatov.

Špela Čonč je avtorica več odmevnih znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah, aktivna udeleženka konferenc ter članica številnih strokovnih in uredniških odborov. Njeno delo pomembno prispeva k razvoju geografije, ekologije ter ohranjanja bio- in geodiverzitete v Sloveniji in širše.
 

Mag. Anja Serec Hodžar, modri znak ZRC SAZU

Mag. Anja Serec Hodžar je višja strokovna sodelavka pri Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Tam je zaposlena od leta 2003 in njene sodelavke in sodelavci jo poznajo kot izjemno vestno, natančno in zanesljivo kolegico. Dejavno sodeluje pri raziskovalnih in infrastrukturnih projektih, strokovnih razpravah ter urejanju digitalne arhivske zbirke, hkrati pa pomembno prispeva k razvoju raziskovalnega in družbenega poslanstva inštituta.

Odlikujejo jo samoiniciativnost, sposobnost povezovanja domačih in mednarodnih partnerjev ter zanesljivo administrativno in finančno vodenje projektov. Nepogrešljiva je tudi njena vloga pri organizaciji simpozijev, konferenc, koncertov in razstav.

Ob strokovnem delu magistrice Anje Serec Hodžar kaže izpostaviti njeno skrb za inštitutski strokovni in administrativni arhiv in urejanje Letopisa ZRC. V vlogi sindikalne zaupnice in vodje pa se odločno in iskreno zavzema za pravice sodelavk in sodelavcev, odprto komunikacijo in pravično delovno okolje.
 

Alenka Lap, modri znak ZRC SAZU

Alenka Lap je že skoraj tri desetletja tajnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, po številu zaposlenih največjega inštituta ZRC SAZU. Svoje delo opravlja izjemno vestno, natančno in strokovno. V kompleksnem delovnem okolju povezuje več kot 70 zaposlenih in pogodbenih sodelavcev ter predstavlja osrednjo organizacijsko in človeško vez.

Delo Alenke Lap je razpeto med administrativno in organizacijsko podporo, urejanje dokumentacije in evidenc, sodelovanje z vodstvom in strokovnimi službami, obenem pa skrbi tudi za vsebine na spletnih straneh in uvajanjanje novih sodelavcev ter za usmerjanje vsakodnevne telefonske in e-poštne komunikacije z javnostjo o vprašanjih slovenskega jezika.

Svojo poklicno pot je začela leta 1997 kot tehnična sodelavka pri pripravi slovarja Slovenskega pravopisa, organizacijsko in promocijsko pa je sodelovala tudi pri številnih drugih projektih, dogodkih ter različnih raziskovalnih dejavnostih. Njena predanost, zavzetost, socialna občutljivost in človeška toplina utelešajo vrednote, zaradi katerih smo na ZRC SAZU ustanovili nagrado modri znak.