Generacije znanosti 2025
Prireditev Generacije znanosti, na kateri vsako leto podelimo priznanja najboljšim raziskovalkam in raziskovalcem in drugim, bo letos potekala 10. aprila, in sicer tokrat v malce drugačni obliki: ob 11. uri bo v Atriju ZRC podelitev priznanj, kjer bo slavnostni govornik prof. dr. Slavko Gaber, ob 19.30 pa koncert s pogostitvijo. Spodaj objavljamo seznam dobitnic in dobitnikov priznanj, ki jim iskreno čestitamo.
Marko Jevnikar – modri znak ZRC SAZU
Vodja tehnične službe, hišnik, vzdrževalec, gospodar stavbe – ne glede na to, kako imenujemo njegov poklic, ne moremo oporekati, da ga Marko Jevnikar že vrsto let opravlja z veseljem, predanostjo in občutkom odgovornosti. Njegovo delo obsega vse od nabave opreme do zagotavljanja popravil, za katera poskrbi bodisi sam bodisi poprosi za pomoč zunanje izvajalce. Svoje naloge Marko Jevnikar opravlja z neverjetno skromnostjo, malone nevidno – kako nepogrešljiv je v zobatem kolesju naše ustanove, se izkaže, kadar ga ni. Kandidaturo za modri znak ZRC SAZU so zaradi njegove tehnične in strokovne odličnosti, ki ju izkazuje pri svojem delu, podprli vsi inštituti in Založba ZRC.
Sonja Stamenković – modri znak ZRC SAZU
Že od sredine 90. let kot tajnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU z opravljanjem raznih administrativnih nalog lajša delo raziskovalcem. Najsi skrbi za razvrščanje ur pri projektih, izpolnjevanje potnih nalogov ali nadzor nad prihodki in porabo sredstev, vselej je vestna in odločna, hkrati pa prijazna in spoštljiva. Vpeta je v sodelovanje s krasoslovci z vsega sveta, odlično pa se znajde tudi pri pojasnjevanju ljudem, ki se na inštitut obračajo z bolj poljudnimi vprašanji. Zaradi prijaznega značaja ter odličnosti in domiselnosti je dragocena sodelavka, ki pomembno prispeva k razvoju inštituta v eno najbolj vidnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Sonja Stamenković si zaradi vsega naštetega zasluži modri znak ZRC SAZU.
Dr. Dejan Gabrovšek – srebrni znak ZRC SAZU
Dejan Gabrovšek je doktoriral s temo Slovenska zložena poved z vidika stopenj odvisnosti, ki je kot sveže jezikoslovno znanstveno delo ponudilo nove poglede na tipologijo slovenske zložene povedi ter bo uporabno tudi izhodišče za nekatera poglavja nove znanstvene slovnice slovenskega jezika.
Pri delu na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU se je Gabrovšek izkazal kot delaven, prodoren in usposobljen za razreševanje zahtevnih jezikoslovnih problemov. Prispeva k pripravi eSSKJ – Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Sprotnega slovarja slovenskega jezika in Šolskega slovarja slovenskega jezika ter se konstruktivno vključuje v drugo delo oddelka. Svoja spoznanja predstavlja v slovenski in mednarodni slovenistični in jezikoslovni znanstveni periodiki ter s prispevki na znanstvenih srečanjih in konferencah. Dobitnik srebrnega znaka ZRC SAZU je postal zaradi svoje odmevne doktorske naloge.
Dr. Simona Kralj-Fišer – zlati znak ZRC SAZU
Simona Kralj-Fišer na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU vodi temeljni raziskovalni program Biodiverziteta: vzorci, procesi, predikcije in ohranjanje, v okviru katerega potekajo dolgoročne raziskave biotske pestrosti. Pri tem se opirajo na integrativne in interdisciplinarne pristope, ki vključujejo najsodobnejšo tehnologijo, med drugim tudi strojno učenje.
Je vodja prebojnega projekta Spolno specifični materinski učinki: metodološke in podatkovne osnove za raziskovanje ekstremne spolne velikostne dvoličnosti. S kombiniranjem klasičnih in najsodobnejših metod, kot so načrtovano gojenje, kvantitativna genetika, genomika, transkriptomika, epigenetika in mikrobiologija, raziskuje razlike med spoloma in spolno dvoličnost pri pajkih. Pod njenim vodstvom trenutno nastaja eden prvih referenčnih genomov v slovenski znanosti. Poleg uvajanja novih vsebin in metodologij s tem projektom sodeluje s strokovnjaki na omenjenih področjih doma in v tujini.
Simona Kralj-Fišer kot predavateljica prenaša znanje na mlajšo generacijo na Podiplomski šoli ZRC, kjer je odigrala ključno vlogo pri snovanju programa in akreditaciji magistrskega ter doktorskega študija, in na Univerzi na Primorskem, na kateri je pred kratkim izšel njen učbenik Od genov do vedenja in naprej.
Dr. Drago Perko – zaslužni raziskovalec ZRC SAZU
Po doktoratu na temo povezave med reliefom in gibanjem prebivalstva v Sloveniji se je Drago Perko zaposlil na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Tam je med drugim vodil raziskovalni program Regionalna geografija Slovenije in različne raziskovalne projekte, v katerih je preučeval kulturne pokrajine, geografsko mikroregionalizacijo, skupna zemljišča v Sloveniji, mehanizme regionalne politike, naravne pokrajinske tipe ter pokrajinsko raznolikost in vroče točke Slovenije.
Kot avtor številnih znanstvenih člankov se je ukvarjal predvsem z regionalno geografijo, geografskimi informacijskimi sistemi, digitalno tematsko kartografijo in zemljepisnimi imeni. Sodeloval je pri pripravi temeljnih geografskih knjižnih in kartografskih monografij o Sloveniji: Regionalnogeografska monografija Slovenije, Krajevni leksikon Slovenije, Geografski atlas Slovenije, prvi nacionalni atlas, in digitalni zemljevid Relief Slovenije.
Drago Perko je bil izjemno aktiven kot urednik znanstvenih revij in knjižnih zbirk, med drugim je član uredniškega odbora Acta geographica Slovenica. Že tri desetletja, vse od leta 1995, pa deluje kot član Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije.
Zaradi večdesetletnega odličnega raziskovalnega dela, četrtstoletnega vodenja Geografskega inštituta Antona Melika ter predanega in zavzetega udejstvovanja za dobrobit geografije, humanistike in ZRC SAZU, prejme naziv zaslužni raziskovalec ZRC SAZU.