Novi doktorji in doktorice znanosti 2025

Na ZRC SAZU pozdravljamo nove doktorice in doktorje znanosti, ki so v letu 2025 uspešno zagovarjali svojo doktorsko disertacijo. 

Špela Čonč je raziskovalka na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer se posveča biogeografiji, geoinformatiki, geomorfologiji in varstvu narave. V doktorski disertaciji z naslovom Vpliv geomorfoloških oblik na rabo prostora pri evrazijskem risu (Lynx lynx) in evropski divji mački (Felis silvestris) je s kombinacijo metod daljinskega zaznavanja, LiDAR podatkov in GPS-telemetrije dokazala pomembno vlogo reliefa pri rabi prostora obeh preučevanih vrst. Poleg povsem novih ugotovitev o njuni ekologiji imajo izsledki te raziskave tudi pomemben metodološki doprinos pri preučevanju ekologije prostoživečih živali, saj so bile na globalnem nivoju prvič v analize izbire habitata prostoživečih mačk na tako velikem območju sistematično vključene podrobne in natančne informacije o reliefu. Izsledki disertacije imajo tudi uporabno vrednost, saj so uporabni za usmerjanje varstvenih prizadevanj ter pisanje smernic in strategij za upravljanje živalskih vrst, gozdnogospodarskih načrtov, prostorskih načrtov in ostalih smernic.

Manca Filak je vodja Avdiovizualnega laboratorija na Inštitutu za slovensko narodopisje. Že od dodiplomskega študija deluje na področju vizualne antropologije in etnografskega filma. V doktorski disertaciji je preučevala vsakdanji način življenja sodobnih gospodinj in gospodinjcev v Sloveniji, s poudarkom na gospodinjskih, starševskih in vzgojnih praksah ter organizaciji vsakdanjega družinskega življenja. Disertacija je deloma interdisciplinarna, saj poleg etnoloških in antropoloških raziskav upošteva feministične in sociološke raziskave, a tudi metodološko pluralna, saj črpa iz večnačinskega gradiva, mdr. fotografij in avdiovizualnih posnetkov, iz katerih je vzporedno nastal etnografski film Šola za življenje. V disertaciji je poudarek tudi na analitičnih, metodoloških in epistemoloških dilemah ter izzivih vizualne etnografije. 

Lucija Mandić je raziskovalka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter na Inštitutu za svetovno literaturo Slovaške akademije znanosti. Raziskovalno se ukvarja z digitalno humanistiko ter južno in zahodnoslovanskimi literaturami 19. in 20. stoletja, s poudarkom na razmerju med politiko in literaturo. V doktorski disertaciji z naslovom Računalniško branje slovenske pripovedne proze dolgega 19. stoletja v kontekstu literarne kanonizacije je z uporabo metod strojnega učenja in procesiranja naravnega jezika preučevala besedilne in metabesedilne razlike med kanonizirano in nekanonizirano slovensko pripovedno prozo dolgega 19. stoletja. S tem je empirično pokazala, kako so na proces kanonizacije vplivali razvoj nacionalnega gibanja, preoblikovanje knjižnega trga ter spol pisateljev in pisateljic.

Rok Mrvič je raziskovalec na Inštitutu za slovensko narodopisje, ki je v svoji doktorski disertaciji Prisežni obrazci v sodobnem slovenskem folklornem sistemu. Folkloristična in semiotična analiza priseganja preučeval tekste in prakse, povezane z medsebojnimi zavezami ljudi, in z interdisciplinarnim pristopom k folklornemu gradivu izoblikoval žanrski model zavez. S pomočjo modela je na podlagi obsežnega folklornega gradiva izpeljal pregledno žanrsko tipologijo, ki temelji na rezultatih analize folklornih obrazcev vsakdanjega sporazumevanja ter pregovornega in pripovednega izročila. Žanrski model predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskave drugih kratkih folklornih žanrov, kot so kletve, blagoslovi in zagovori, in je v pomoč pri snovanju njihovih sodobnih digitalnih podatkovnih baz, v katerih so združene različne oblike gradiva – od starejših arhivskih rokopisov do sodobne etnografije.

Uroš Novak, asistent na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, je doktoriral z disertacijo, v kateri raziskuje Postojnsko-planinski jamski sistem kot naravni podzemni laboratorij za sledenje tako starodavnim kot še vedno aktivnim tektonskim procesom. Kraške jame se izkažejo kot izjemno dobro ohranjeni tektonski arhivi, saj njihove stene razkrivajo strukture, ki jih je površje skozi čas preoblikovalo ali povsem zabrisalo. S kombinacijo klasičnega geološkega terenskega kartiranja, visokoločljivih ekstenziometričnih meritev in speleoseizmoloških analiz disertacija ponuja podroben vpogled v večfazni tektonski razvoj tega območja ter natančnejše razumevanje njegove sodobne geodinamske aktivnosti. Rezultati potrjujejo, da Postojnsko-planinski jamski sistem predstavlja redko in dragoceno tridimenzionalno okno v tektonsko zgodovino in sedanjost jugozahodne Slovenije.

Miha Sušnik se raziskovalno ukvarja z etimološko in primerjalnojezikoslovno problematiko slovenskega jezika s poudarkom na povednosti slovenskih narečij. V doktorski disertaciji s področja zgodovinskega jezikoslovja z naslovom Slovenske množinske oblike na  a samostalnikov nesrednjega spola v indoevropskem kontekstu je slovenske narečne oblike tipa pota 'poti', kamna 'kamni', lonca 'lonci', njiva 'njive', hiša 'hiše', laza 'lazi', kokoša 'kokoši' ipd. povezal s podobnimi oblikami v drugih slovanskih jezikih in v tem prepoznal star slovanski pojav, ki bi lahko bil genetsko povezan tudi s pojavom v starih indoevropskih jezikih, npr. latinsko loca 'mesta' ali starogrško kúkla 'kolesa'.

Anja Trobec je podsekretarka na Direktoratu za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer se ukvarja z oblikovanjem sistema, s katerim zagotavljamo varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij. V svoji doktorski disertaciji z naslovom Razvojni potencial ekološkega kmetijstva na zavarovanih območjih je preučevala družbenogeografske vidike povezanosti zavarovane pokrajine in ekološkega kmetijstva, podrobneje kako se zavarovanost območja odraža v razvojnem potencialu ekološkega kmetijstva. Raziskava je prepoznala izzive in predlagala smernice nadaljnjega razvoja ekološkega kmetijstva na zavarovanih območjih.

Brina Zagorc je bioarheologinja in se v svojem raziskovalnem delu ukvarja s preučevanjem življenja preteklih populacij. V doktorski disertaciji, ki jo je zagovarjala na Univerzi na Dunaju, je s kombinacijo paleogenomskih analiz, stabilnih izotopov in osteoarheoloških pristopov raziskovala vpliv mobilnosti, genetskega porekla in okoljskih dejavnikov na strukturo populacij, prehrano in zdravstveno stanje ljudi v srednji in jugovzhodni Evropi v času antike in zgodnjega srednjega veka. Raziskave so pokazale presenetljivo stabilnost evropske genetske populacijske strukture kljub visoki mobilnosti, medtem ko so trgovina, migracije in politične spremembe vplivale predvsem na lokalne življenjske razmere. Analize iz Dalmacije in poznosrednjeveških avarskih najdišč kažejo na razširjen fiziološki stres, visoko umrljivost otrok in prehransko sliko brez izrazitih razlik glede na biološki spol, starost ali genetsko poreklo.

Vsem iskreno čestitamo in jim želimo uspešno raziskovalno pot!